Mehanski laboratorij

V mehanskem laboratoriju izvajamo mehanske preizkuse na klasičnih in instrumentiranih strojih. V mehanskem laboratoriju vršimo naslednje preizkuse:

  • Natezni preizkus: Pri njem obremenjujemo preizkušanec natezno v njegovi vzdolžni smeri. Z nateznim preizkusom določimo: silo, mejo plastičnosti Re, natezno trdnost Rm, napetost, raztezek A in kontrakcijo Z.
  • Tlačni preizkus: Z njim merimo obnašanje materiala, če nanj vpliva zunanja sila, ki povzroča tlak in skrajšanje preizkusanca. Z tlačnim preizkusom določujemo tlačno trdnost materiala.
  • Upogibni preizkus: Preizkušanec položimo na dve podpori in ga v sredini obremenimo tako, da napetost ne narašča hitreje kot 30 N/mm2 v sekundi. Z upogibnim preizkusom določujemo: silo, kot zgiba, poves in upogibno trdnost.
  • Strižni preizkus: Strižni preizkus redkeje izvajamo. Čistih tangencionalnih napetosti s strigom praktično ne moremo doseči, ker bi potrebovali izredno tanke nože. Pri praktičnih izvedbah striga nastopa zaradi premaknitve in s tem para sil tudi upogib. Naprava za izvajanje striga je navadno dvorezna in prirejena za zatezanje v nateznem stroju.
  • Udarni preizkus žilavosti: Materiali se lahko lomijo žilavo ali krhko. Udarna žilavost (ob zarezi) je posebna lastnost materiala, ki kaže njegovo obnašanje pri deformaciji s pospešeno, udarno obremenitvijo ob zarezi. Preizkus izvedemo na stroju z nihajočim kladivom (Charpy-jevo kladivo). Kladivo zaniha z določene višine, v najnižji legi pa zadane na zarezan preizkušanec in ga prelomi. Pri nas preizkusamo: DVM, ISO-V, ISO-U, Messnager in nezarezane preizkušance.
  • Metoda ZF: Bruggerjeva metoda ali metoda preizkušanja žilavosti cementiranih materialov (ZF metoda) služi za ugotavljanje udarne karakteristike materialov. Določa se potrebna sila za zlom epruvete v odvisnosti od časa.
  • Preizkušanje žilavosti po metodi ŽR: Značilnost metode ŽR za preizkusanje žilavosti je merjenje maksimalne sile pri zlomu, kar je za oceno žilavosti trdnih orodnih jekel že s praktičnega stališča uporabnosti orodij precej bolj opravičeno kot merjenje dela, porabljenega za zlom preizkušanca.
  • Trajni nihajni preizkusi: S temi preizkusi ugotavljamo obnašanje materiala pri trajno ponavljajočih se obremenitvah. Napetost, ki jo material zdrži, lahko povzroči porušitev, če se večkrat ponovi. Na porušitev vpliva torej poleg velikosti napetosti tudi število ponovitev te napetosti. Material, pravimo, se utruja in posledica je utrujenostni lom. Dinamična trajna trdnost je največji odklon napetosti, nihajoče okoli srednje napetosti, ki jo material zdrži neštetokrat brez pretrga in brez dodatne deformacije. Za trajne nihajne preizkuse uporabljamo visokofrekvenčni pulzator.
  • Lomna mehanika: Lomna mehanika (mehanika loma) se ukvarja s preučevanjem razvoja razpok v krhkih in kvazi-krhkih telesih. Ime mehanika loma ima dvojni pomen. V ožjem smislu se nanaša na raziskave pogojev pod katerimi nastaja razpoka. V širšem smislu pa zajema tudi del odpornosti materiala, ki se nanaša na končno fazo procesa deformacije pod vplivom obremenitve. Zato se v mehaniki loma proučujejo zelo važni problemi odpornosti in loma konstrukcij.